Ceplenje in mnenja o njem

No vsi ki redno spremljate Ianov svet se sigurno spomnite kako je Ian biu pr zdravniku, pa je biu cepljen. No in tisti ki pogledate komentarje ste opazili komentar anonimneža, ki se je zgražal nad našim odnosom do ceplenja. Načeloma se ne razburjam ko mi kdo "pamet soli" glede vzgoje otroka, ampak včasih pa morm tudi jaz povedati svoje mnenje.
Ta anonimnež ( k nima tok j... da bi se predstavu) sigurno nima svojih otrok, ker če bi jih imeu bi vedu da se v naši državi ne da odločati ali bo naš otrok cepljen ali ne.
Ko sem bila prvič z Ianom pri pediatrinji in sem začela spraševati o stranskih učinkih cepiva mi je rekla , da bo mogoče imel kak dan vročino. No in ko sm nadaljevala z vprašanji o dougoročnih stranskih učinkih ( kot so npr. avtizem) , mi je hladno odgovorila da ti učinki niso dokazani. No in ko sem jaz še vedno vstrajala, da tudi ni dokazov , da ne povzročajo avtizma, sem dobila nekaj niskih o svoji nerazgledanosti, naivnosti,... in med vrsticami grožnjo o tem da bi mogl takim mamicam kot sem jaz vzet otroka. Med mojim poniževanjem pa je sestra Iana cepila- brez vprašanja o moji privolitvi.
No in po tem me pa spet en anonimnež ( ne morm prebolt da se ne predstavi), napada ker otroka cepim. Zdej pa mi prosim povejte , kdaj delam prav. Ker jaz očitno karkoli naredim naredim narobe. In kljub mojemu trudu da bi bila dobra mati, očitno to ne morem biti. Očitno mi dejstva da sem se za tega otroka žrtvovala devet mesecev ( jedla zdravo prehrano, hodila vsako jutro na Rožnik, se odpovedala sladkarijam - ker sem dobila sladkorno, povsem spremenila življenski slog,....), rojevala šest ur ( in to brez epidoralne), ležala dva tedna po porodu ( zaradi vnetja šivov), vstrajala z dojenjem ( kljub vnetim bradavicam in kot sem že rekla ne zmožnostjo gibanja), v stanovanju priredila največjo sobo v njegovo sobo in prilagoditvi celega stanovanja njegovim potrebam, pa da sem ga vsak drugi teden vozila na fizioterapija, da nebi kasneje imeu težave,....... očitno sem vseeno neodgovorna in sebična mama, in to po mnenju osebe ki niti mene niti Iana sploh ne pozna. In tak bo mene sodiu? Zarad stvari na katero sploh nimam vpliva! Verjetno nimam samo jaz s tem težave, zato sem se tudi odločila pisati o tem , da tudi druge mamice vidijo da niso edina, in da drugi vidijo da danes biti starš ni samo vzgoja in materjalne dobrine, ampak je tudi konstantna borba za svoje pravice ( ki so mi bile načeoma dane z porodom, ampak očitno to danes ni dovolj). Ne rečem da je otrok z porodom moja lastnina, ampak mislm da pa vseeno vem kaj je najboljše za mojega otroka.
O.k. sej bom nehala. Za pravopisne napake se opravičuje in prepuščam blog še Ianu.